Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

bortchy

Osnovna izhodi!"a, april 2011 vir: Sindikat Glasbenikov Slovenije
1.) Natan!nej"e statistike o javnih sredstvih na podro!ju glasbe namenjenih:
• nevladnemu sektorju?
• samostojnim ustvarjalcem?
• posameznim glasbenim zvrstem?
• ustvarjanju nove doma!e produkcije?
2.) Objektivni kriteriji raznolikosti sestave odlo!evalske komisije?
3.) Upo"tevanje objektivnih definicij pojmov:
• Komercialnost - vpogled v dohodnino se naj vzpostaviti kot edini legitimni vir
zapisovanja te besede.
• Primernost finan!ne strukture - ugotovitev, da ima projekt neprimerno finan!no
strukturo, naj bo vedno podkrepljena s "tevilkami na to!no dolo!enih postavkah.
4.) Pogoji za obstoj na trgu:
• Svobodna poklicna dejavnost naj ima pri !rpanju javnih sredstev izrazito to!kovno
prednost pred popoldansko dejavnostjo zaposlenih v javnih zavodih.
• Ve! upravljalcev javnih sredstev namenjenih nepostredni produkciji avtorskih del.
• Raz"iritev sistema dav!nih olaj"av.
• Razbremenitev samostojnih ustvarjalcev v postopkih razpisov (uvedba intervjuja ali
prostega spisa v predpostopku in administrativne pomo!i).
• Razpis naj bo zaklju!en vsaj 6 mesecev pred za!etkom leta, v katerem se mora realizirat.
• ZASP (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) – Ministrstvo naj prevzame odlo!ilno
vlogo pri re"evanju blokade tega podro!ja.
_________________
BORTCHY

http://bortchy.wix.com/bortchy-
https://www.facebook.com/boris.odreitz

bortchy · Objavljeno: 14 Jun 2012 19:26 Naslov sporočila:

1
Predlogi ciljev za Nacionalni program za kulturo 2012 -2015
UVOD
V prihodnosti, ki je negotova – predstave so pribli!ne za nekaj let vnaprej, kaj pol stoletja –
bo v izjemen prid dr!avi in gospodarstvu, skupni blaginji, da vsakokratno vodstvo prepozna,
goji in spo"tuje ustvarjalno kapaciteto posameznika. Ustvarjalno mi"ljenje je gonilo
#lovekovega razvoja, konvergentno in divergentno se um poigrava in spopada z re"itvami.
Sposobnost biti ustvarjalen je osrednje gonilo podro#ja znanosti in umetnosti. Lahko re#emo,
da je bistveni cilj kulturne politike: ustvarjalnost. Ustvarjalnost pa je pogojena z
druga#nostjo. Nih#e ne more biti ustvarjalen, #e ni druga#en, kajti #e ne bi bil druga#en, bi ne
mogel ustvarjati novega. Pogoj za druga#nost je svoboda.
Udejanjanje kreativne misli pa vedno zahteva neka podrejanja fizikalnim in socialnim
zakonom okolja in tako sta udejanjanje in ustvarjanje v ve#nem nasprotju – svoboda /
podrejanje. Na#in re"evanja tega nasprotja je tisto, kar lo#i male od velikih kulturnih
sistemov, posameznika od institucije, ustvarjalne misli od pogojev za njihovo dejansko
uresni#itev. $e naj slovenska politika spodbuja doma#o umetni"ko ustvarjalnost do mere, da
bo ta postala konkuren#na, se je potrebno zavedati, da mora podpora kulturi na svobodnem
trgu sloneti na zavedanju, da cenej"e uvo!eno popularno-kulturno blago spodriva slovensko
produkcijo.
Tako v na!rtovanju gospodarskega razvoja, kakor v dav!ni politiki je zanemarjeno preprosto
dejstvo, da ve!ina dr"avljanov Slovenije veliko ve!ino svojih vsakdanjih kulturnih potreb
zadovolji na trgu. Pri tem slovenski proizvajalci na mnogih podro!jih (glasbena produkcija,
periodi!ni tisk in knjigarstvo itn.) sploh niso upo#tevani kot proizvajalci ne!esa, kar je
temeljnega pomena za Slovence in dr"avljane Slovenije in bi moral biti dostopno vsakomur,
ampak so dejansko velikokrat v slab#em polo"aju v primerjavi z uvozno produkcijo, ki zaradi
ve!jih »primarnih« trgov lahko prodaja svoje blago v Sloveniji z bistveno ni"jimi stro#ki…
Slovenska politika naj spodbuja doma!o umetni#ko ustvarjalnost do te mere, da bo ta postala
konkuren!na. (NSK, predlogi kulturnih ukrepov vladi RS, februar 2011)
2
Ali delitev javnih sredstev omogo!a svobodo ustvarjanja in dovoljuje druga!nost
izra"anja ali postavlja uniformne zahteve, ki du#ijo ustvarjalnost?
Kulturna opozicija in njena vloga - Samostojni ustvarjalci ne !elimo privilegijev socialne
varnosti, kot jo nudijo dr!avne institucije. Ne !elimo postati ‘institucija’, vedno bomo
‘kulturna opozicija’, vendar !elimo iz tega mesta tvorno sooblikovati kulturno podobo na"e
dru!be na dostojen na#in.
Nekateri sedanje stanje poimenujejo ‘estetski apartheid’ in ne najdemo argumentov, da bi jim
oporekali. Subjektivno vrednotenje, v katerem so glavni odlo#evalci hkrati tudi predstavniki
najbolje financirane zvrsti, ni toliko !aljivo za vse raznolike ustvarjalce druga#nosti, kot
je poni!ujo#e do celotne slovenske glasbene publike. V diktatu enoumja se izgubijo
raz"irjanja obzorij, kulturna raznolikost, svoboda izra!anja in "e mnoge druge vrednote
izgubijo svoj pomen.
Evropa ima veli!astno glasbeno tradicijo klasi!ne glasbe in bogato zakladnico ljudskih
izro!il, vendar premalo ob!utka za tisto kulturno identiteto, ki jo neki skupnosti daje
popularna glasba. (predsednik RS dr. Danilo Türk, Ljubljana, 21. april 2009)
Stopnja mednarodne prepoznavnosti, ki dosega z javnimi sredstvi podprta glasba, po na"em
mnenju ne dosega zadovoljivega nivoja. To dejstvo govori o potrebi uvajanja ve#jih
sprememb v na#ine razdeljevanja javnih sredstev na podro#ju glasbe.
Kratek pregled predlogov
1. PREGLEDNOST PORO$ANJA JAVNOSTI
Za jasno sliko poro#anja o stanju potrebujemo pridobiti natan!enj#e informacije:
a.) koliko razdeljenih javnih sredstev na podro#ju glasbe je bilo namenjeno nevladnemu
sektorju?
b.) koliko javnih sredstev na podro#ju glasbe so si razdelili samostojni ustvarjalci?
c.) kolik"en dele! javnih sredstev na podro#ju glasbe so si razdelile posamezne glasbene
zvrsti?
d.) koliko imamo registriranih samostojnih ustvarjalcev na podro#ju posameznega
instrumenta ali glasbene dejavnosti?
e.) koliko je bilo sredstev je bilo vlo!enih za informacijsko tehnologijo in promocijo
slovenske glasbe?
f.) zakaj niso objavljeni podatki o prihodkih na trgu nekaterih javnih zavodov oz. so
enaki ni#?
3
2. DEFINICIJA POJMOV
a.) Vrhunskost, izvirnost, kakovostna produkcija, zaokro!enost… - vse to so subjektivne
ocene in se naj temu primerno uporabljajo.
b.) Komercialnost - vpogled v dohodnino se naj vzpostaviti kot edini legitimni vir, na
podlagi katerega se pripisuje oznaka ‘komercialnost’.
c.) Primernost finan#ne strukture - ugotovitev, da ima projekt neprimerno finan#no
strukturo, naj bo vedno podkrepljena s "tevilkami na to#no dolo#enih postavkah.
d.) Pravice ‘dvojnih prora#unskih uporabnikov’ - poklicna dejavnost naj ima pri #rpanju
javnih sredstev za namen avtorskih honorarjev izrazito to#kovno prednost pred ljubiteljsko
dejavnostjo in popoldansko dejavnostjo zaposlenih prora#unskih uporabnikov.
e.) Institucionalna kultura - poklicna svobodna kultura - ljubiteljska kultura.
Izhajamo iz spoznanja, da ima poklicno ustvarjanje kulturnih dobrin poseben dru!beni pomen
ter da se ljubiteljska in poklicna ustvarjalnost ne moreta nadome"#ati ena z drugo.
3. POGOJI ZA OBSTOJ NA SVOBODNEM TRGU
• Pluralizacija: Cilj naj bo tri do dvanajst upravljalcev javnih sredstev za notne izdaje,
naro#ila novih glasbenih del, posredovanja glasbenih informacij v Sloveniji. Predlagamo
raz"iritev sistema dav#nih olaj"av in ob tem ponujamo tudi re"itev pred bojaznijo, da se bodo
na tak na#in podpirali le ‘komercialni’ projekti (7.)
• Zavzemamo se tudi, da imajo svobodnjaki mo!nost sodelovati pri produkcijah javnih
zavodov pod primerljivimi pogoji, kot redno zaposleni.
4. POSTOPKI RAZPISOV
• Sredstev za projektne razpise je bilo v zadnjem letu tako malo, da bi z njimi lahko
pla#ali le ure vseh, ki so pisali vloge in poro#ila. Sredstva se naj pove#ajo, #e pa to ne gre, pa
pravi#neje porazdelijo med vse prora#unske uporabnike. Krizo v tem primeru #utijo samo
samostojni ustvarjalci, kar je slabo za svobodo izra!anja in vlogo raznolikih osebnih izrazov.
Zavzemamo se za uvedbo predpostopka z intervjujem ali prostim spisom.
• Zavzemamo se za to, da se v okviru trenutno namenjenih sredstev projektom podpre
manj projektov in tako da vsaj nekaj projektom mo!nost za vrhunsko realizacijo. Ali pa, da se
minorna sredstva v celoti preusmerijo v delovne "tipendije.
• Razpis naj bo zaklju#en vsaj 6 mesecev pred za#etkom leta, v katerem se mora
realizirat.
• Vsaj del sredstev bi se lahko razdelil brez bodo#ih obveznosti, glede na izmerjeno
stopnjo nesubvencionirane realizacije v preteklosti? Torej le po merljivih in ne po
subjektivnih kriterijih. Tako bi omogo#ili hitrej"i vzpon mladim talentom, ki naj svoja
najplodnej"a leta izkoristijo kar se da dobro.
• Kateri so objektivni kriteriji raznolikosti sestave odlo#evalske komisije?
4
5. IZOBRA%EVANJE
Menimo, da bi morali trg glasbene kulture na eni strani in izobra!evalne institucije na drugi
strani "e tesneje sodelovati. Ugotavljamo, da !e v javnem glasbenem izobra!evanju velja
‘estetski apartheid’. Izobra!evanje za uniformirano dejavnost naj se dopolni z izobra!evanjem
za razvoj tem "ir"ega osebnega izraza. %elimo si ve# s pomo#jo javnih sredstev izobra!enih
glasbenikov med svobodnimi ustvarjalci.
6. PREDLOGI ZA CELOVITEJ&O ANALIZO STANJA
• Ugotovitve o krizi na podro#ju izdaje nosilcev zvoka.
• ZASP (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) – avtor v Sloveniji je po sedaj veljavni
zakodaji razlastninjen.
• Nadomestila za privatno reproduciranje.
• Internet.
• Javna izposoja in knji!ni#no nadomestilo.
• Radiodifuzija.
• RTV Slovenija.
• ZKP RTV Slovenija.
• EU sredstva.
7. POGOJI ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO KULTURE
1. Preglednost poro!anja javnosti
Po na"ih izra#unih se za glasbene zvrsti, ki dosegajo zgolj 3% publike (davkopla#evalcev),
porabi kar 97% prora#unskega denarja. Delitev sredstev naj bolj uravnote!eno obravnava
zastopanost zvrsti v dejanskem dnevnem sporedu dr!avljanov.
Poro#anje MK
Statistika realiziranih sofinanciranih projektov (str.62) naj se dopolni s "tevilkami, ki
natan#no opi"ejo vi"no dodeljenih sredstev in vi"ino celotne vrednosti projekta. Tako se lahko
izognemo slabi volji, ki nastaja med ustvarjalci, ki so realizirali velike projekte z minimalnimi
sredstvi in jim navajanje njihovega projekta kot projekta izvedenega s pomo#jo MK
predstavlja neupravi#eno prisvajanje zaslug.
Jasno naj bo razvidno, koliko sredstev gre nevladnemu sektorju in koliko avtorskih
honorarjev so si iz prora#una razdelili samostojni ustvarjalci (znesek, procent).
5
Sofinanciranje po posameznih zvrsteh v EUR – za zagotavljanje transparentnosti pri
poro#anju javnosti je potrebno tabeli na strani 65 pri"teti:
-sredstva, namenjena javnim zavodom
-investicije v infrastrukturo objektov, namenjenim posameznim zvrstem (gradnja opere)
-razdelilnik sofinanciranja posameznih zvrsti v okviru RTV Slovenije
Opomba(*), da je v rubriki klasi#na glasba v"teta tudi simfoni#na in operna glasba je v tem
kontekstu zavajujo#a. Prikrivanje "tevilk ob preglednici razdelitve po glasbenih zvrsteh ne
koristi nikomur.
Orkester samostojnih ustvarjalcev? – Potrebna je strukturna analiza, koliko imamo
samostojnih ustvarjalcev na podro#ju posameznega instrumenta ali dejanvsti. Ta analiza naj
bo tudi eno izmed merilo raznolikosti glasbene ponudbe. %elimo, da bi se v svobodnem
poklicu ustvarjalo x violon#elistov, x bobnarjev, x trobentarjev, x pevcev, x flavtistov, x
izvajalcev elektronske glasbe, x pianistov... Ugotavljamo, da je v razvid vpisanih najve#
izvajalcev instrumentov, ki niso zastopani v javnih zavodih (skladatelj, kitarist, basist, re!iser
zvoka…). Izobra!enim moramo dati pogoje za razvoj tem "ir"ega osebnega izraza. Vsem
glasbenim poklicem, zastopanim med samostojnimi ustvarjalci, pa omogo#iti javno
izobra!evanje. Cilj naj bo, da je raznolikost strukture samostojnih ustvarjalcev tolik"na, da
lahko sestavijo orkester oz. postavijo neodvisno produkcijo.
Kolik"na so sredstva, namenjena glasbeno-informacijskemu sredi"#u SIGIC? Koliko je bilo
porabljeno za promocijo slovenske glasbe v Cannesu na sejmu MIDEM ob predsedovanju
Slovenije EU in kdo evidentira uspehe te promocije? Sledenje rezultatom smatramo za
nepogre"ljiv del promocije.
Poro#anje prora#unskih porabnikov na podro#ju nevladnega sektorja (NVO)
Ob pogojih, ki jih imajo samostojni ustvarjalci za svoje delo, je !aljivo pisanje v poglavju 2.3.
na strani 63. Neu#inkovit nadzor in neu#inkovita uporaba javnih sredstev se diskriminatorno
pripisuje celotnemu nevladnem sektorju (podobno, kot: ’vsi romi kradejo’). Gre za izmikanje
odgovornosti nadzora nad vsemi stro"ki projekta s strani MK. Po zgledu razpisov EU bi
morali biti prora#uni za projekte izdelani in tudi izvedeni do EUR natan#no. Ministrstvo samo
naj vzpostavi u#inkovit nadzor nad poro#anjem in morebitne zlorabe naj tudi primerno
kaznuje. Predlagamo uvedbo obveznega poro#anja o statusu prejemnikov avtorskih
honorarjev iz naslova javnih sredstev (samostojni ustvarjalec, prora#unski porabnik,
ljubitelj…).
Poro#anje javnih zavodov, katerih soustanoviteljica je dr!ava
Ugotavljamo, da:
- SNG Maribor ne zmore poro#ati, koliko je bilo porabljeno za glasbeno dejavnost.
6
- Slovenska filharmonija pa ima prihodke na trgu 0 EUR?
- SNG opera in balet pa kategorije ‘dohodki’ sploh nima.
- Prihodke na trgu ima korektno objavljene le Cankarjev dom?
2. Razjasnitev pojmov
Potrebna je definicija nekaterih besednih zvez, ki se uporabljajo v obrazlo!itvah ministrstva.
Predvsem tistih, ki nimajo drugega pomena, kot izklju#no subjektivno mnenje nekoga.
Vrhunskost, izvirnost, kakovostna produkcija, zaokro!enost…
Ti izrazi v pravnem svetu ne pomenijo ni#. Vsak #lovek svoje subjektivno mnenje, ki je zanj
pravilno – naravna selekcija narekuje, da ima pripadnik neke glasbene zvrsti naj!lahtnej"e
izraze rezervirane prav za ocenjevanje zvrsti, s katero se sam ukvarja. Subjektivno mnenje je
legitimno, ko je subjekt omenjen z imenom in priimkom. Kulturna politika v okolju, v
katerem nih#e ne more biti osebno ponosen na dose!ke in kjer ni za slabo realizacijo nikogar
sram, je neu#inkovita. Mednarodni triumf Venezuelske klasi#ne glasbe v zadnjem #asu je v
ponos avtoritativnemu voditelju. Demokracija v kulturni politiki je morda triumf slabega ali
vsaj povpre#nega okusa, navidezna demokracija pa gotovo skrije odgovornost za odlo#anje
po osebnem okusu. Skriva"tvo je osnova neodgovornega odlo#anja in korupcije.
‘Komercialnost’
Ta beseda je v kulturni politiki najve#krat zlorabljena v komercialne namene
‘nekomercialnih’. O komercialnost soditi na ideolo"ki na#in brez merljivih kriterijev je lahko
le subjektivno uredni"ko zavajanje. Predlagamo, da se beseda ‘komercialnost’ uporablja
izklju#no na podlagi merljivih parametrov pri dolo#anju komercialnosti. Materialna korist je
parameter, ki je merljiv z odmero dohodnine. Situacije, ko premo!nej"i revnej"im o#itajo
‘komercialnost’, je potrebno prese#i, ker ustvarjajo upravi#eno nezadovoljstvo med
ustvarjalci in nepotrebne razkole med zainteresiranimi skupinami.
Ob temu odlo#no nasprotujemo mi"ljenju, da je komercialen tisti, ki dose!e veliko publike.
Doseganje tem "ir"e javnosti naj bo v splo"nem kulturnem interesu bolj izpostavljeno.
Neprimerna finan#na struktura
Ugotovitev, da ima projekt neprimerno finan#no strukturo, naj bo vedno podkrepljena s
"tevilkami. Praksa, da MK dodeljuje za projekte le manj"i del prijavljenih sredstev, ker
arbitrarno brez ekonomskih kriterijev predvideva, da je prora#un napihnjen in za manj
sredstev zahteva celotno realizacijo, naj se prese!e.
7
Morebitna realizacija projekta z manj"imi sredstvi, kot so navedena v finan#ni konstrukciji,
naj ne bo merilo za presojanje realnosti finan#ne konstrukcije drugih prijavljenih projektov
Dvojni prora#unski uporabniki
Potrebna je definicija dvojnih prora#unskih uprabnikov. Gre za v javnih zavodih redno
zaposlene prora#unske uporabnike, ki v popoldanskem #asu opravljajo dejavnost, ki #rpa
dodatna prora#unska sredstva.
Institucionalna, poklicna svobodna, ljubiteljska kultura
Izhajamo iz spoznanja, da ima poklicno ustvarjanje kulturnih dobrin poseben dru!beni pomen
ter da se ljubiteljska in poklicna ustvarjalnost ne moreta nadome"#ati ena z drugo.
Zavzemamo se za to, da so pogoji dela v poklicni svobodni kulturi primerljivi s pogiji v
institucionalni in ljubiteljski kulturi. Ugotavljamo, da vi"ina javnih sredstev, namenjenih
ljubiteljski kulturi, mnogo presega vi"ino javnih sredstev, namenjenih svobodni poklicni
kulturi. Posledi#no ima ljubiteljska kultura mnogo bolj"o infrastrukturo, administrativno
podporo in prostorske kapacitete, kot poklicna dejavnost. Smo za sodelovanje in prepletanje
vseh treh vej v tem ve#ji mo!ni meri. Ljubiteljski zbor lahko najame svobodnega zborovodjo,
skladatelja, pianista. Sodelovanje svobodnih ustvarjelcev naj ima jasno ovrednoteno to#kovno
prednost pri #rpanju javnih sredstev pred popoldansko dejavnost zaposlenih prora#unskih
uporabnikov.
3. Pogoji za obstoj na svobodnem trgu
Pluralizacija ponudnikov na podro#ju izdajanja notnih gradiv, naro#il glasbenih del,
posredovanju glasbenih informacij. Vzpodbuditi delo sedaj monopolnih ponudnikov z
uvajanjem konkure#nega ponudnika. MK navaja !eljeno "tevilo 1-2 ponudnika, pri #emer
menimo, da je !e 2 neprimerno bolje kot en sam ponudnik, zavzemamo se pa za "e ve#jo
pluralizacijo kot alternativo trenutnemu monopolu stanovskih organizacij. Cilj naj bo tri do
dvanajst ponudnikov v Sloveniji.
Dav#ne olaj"ave
Mo!nost, da dru"tvom v javnem interesu namenimo del dohodnine, je korak naprej. Potrebno
je pa "e primerno urediti sistem dav#nih olaj"av za sponzoriranje kulture. Prepustitev
manj"ega dela odlo#anja o razdelitvi sredstev skozi sistem dav#nih olaj"av (tr!no) bi
pomenila sve! veter pri pluralizaciji glasbene uredni"ke politike. Ob tem je bojazen, da se
8
bodo na tak na#in sponzorirali bolj ‘komercialni’ projketi, odve# (poglavje II, razdelek
‘komercialnost’).
Kolik"en procent drobi!a, ki ostane svobodnemu glasbenemu ustvarjanju, je mo!no in
primerno razdeliti v obliki dav#nih olaj"av?
Zaposlovanje
Podpiramo besedilo v to#ki 4, str.75 o zaposlovanju in kadrih. Zavzemamo se tudi, da imajo
svobodnjaki mo!nost sodelovati pod primerljivimi pogoji, kot redno zaposleni in da se ob tem
zagotavlja tudi konkuren#nost ponudbe samostojnega ustvarjalca nasproti zaposlenemu v
javnih zavodih.
Nelojalna konkurenca?
Vsi v gradivu omenjeni izvajalci na podro#ju komorne glasbe so po nam znanih podatkih
dvojni prora#unski uporabniki in niti eden ne prihaja iz vrst samostojnih ustvarjalcev
(Slowind, Tartini kvartet, Ariart, Komorni orkester SF). Menimo, da morajo biti v dobrobit
raznolikosti glasbene ponudbe svobodna kultura primerneje zastopana pri razdeljevanju
sredstev.
Samostojni ustvarjalci so nekonkuren#ni pri sodelovanju z javnimi zavodi, ker niso v
delovnem razmerju ,ki bi jim krilo stro"ke socialne varnosti in morajo toliko ve# zaslu!iti na
trgu. Potrebno je ustvariti pogoje, ko bo najemanje samostojnih ustvarjalcev javnim zavodom
predstavljalo olaj"avo finan#enga bremena.
Samostojni ustvarjalci imajo velike probleme, ko najemajo glasbenike. Potrebna je
REDEFINICIJA DEFICITARNIH POKLICOV in mo!nosti pridobitve javne izobrazbe zanje.
4. Postopki
Pisanje vlog
Ob mizernosti svobodnega ustvarjanja je #as ustvarjalca njegov edini kapital in adut. $as, ki
ga vlagajo ustvarjalci v pisanje projektnih vlog je nesorazmeren z mo!nostjo pridobitve
sredstev. Dokler sredstev na projektnih razpisih ne bo ve#, kot za pla#ila stro"kov za pisanje
projektnih vlog, predlagamo, da se vsa ta sredstva preusmerijo v "e dodatno pove#anje "tevila
delovnih "tipendij. Na"e mnenje je, da se naj podpre raje manj projektov, podprti projekti naj
s pridobitvijo sredstev dobijo pogoje za ustvarjanje, ki so primerljivi s pogoji v javnih
zavodih.
9
Razdeljevanje sramotnih zneskov svobodnim ustvarjalcem za projekte, katerih realizacija je
omenjana kot uspeh MK naj se neha.
Menimo, da samostojni ustvarjalci ne bi smeli sami pisati vlog za javna sredstva. Po definiciji
so najbolj talentirani ustvarjalci umetnosti za administrativna opravila manj sposobni. $as,
namenjen pisanju vlog naj se primerno ovrednoti v sami finan#ni konstrukciji projekta. MK
naj v besedilu razpisa jasno pove, kdo ima sploh mo!nosti za pridobitev sredstev in tako
prihrani nekaj ustvarjalcem njihov dragoceni #as.
Uvedba predpostopka z intervjujem
Intervju vidim kot kratko predstavitev ideje (20-30min), ki bi lahko bila po !elji podana tudi v
pisni obliki (prosti spis). To samostojnim ustvarjalcem ne bi vzelo toliko #asa in tudi izrazili
bi se la!je. Izmed "irokega "tevila prijav v predpostopku naj se izberejo tisti projekti, za katere
komisija meni, da imajo vsaj 75% mo!nosti, da bodo sredstava dobili in vsi ti naj dobijo
finan#na sredstva za sestavo natan#ne vsebinske in finan#ne. Ta sredstva ustvarjalec nameni
agenciji, ki se s tem ukvarja. Lahko je eden izmed ponudnikov tudi MK s svojo za to
usposobljeno agencijo, ki napi"e, koliko je kaj vredno, lahko bi pa imel svojo usposobljeno
administrativno slu!bo tudi sindikat. V vsakem primeru ve# ponudnikov, ki tekmujejo v
odli#nosti. Nato se vsaj 75% vlog podpre.
Ker trdimo, da bi bi ve#je vlaganje v ustvarjalno silo umetni"kega korpusa, samo po sebi
pripeljalo do ekonomskih platform, menimo, daje se je potrebno finan#no in vsebinsko bolj
posve#ati sami proukciji, pri #emer oseben stik dodaja k vsebinski naravnanosti.
$asovni roki
Konkretni problem s katerim bi se soo#ali samostojni ustvarjalci, tudi, #e bi bilo sredstev ve#,
so roki za odlo#anje o projektih. Mednarodnega gostovanja ni mogo#e dogovoriti, ker je
razpis za teko#e leto prepozen za sklepanje resnih dogovorov z mednarodnimi partnerji. Ob
tem ob!alujemo, da MK ob svoji na#elnosti spo"tovanja rokov za prejemanje vlog redno
zamuja svoje roke za podajanje odgovorov. Razpis naj bo zaklju#en vsaj 6 mesecev pred
za#etkom leta, v katerem se mora realizirat.
Neu#inkovitost struktur v katere smo zapletli na"e delovanje na podro#ju kulturne politike, je
o#itna. Vsaj del sredstev bi se lahko razdelil brez pri#akovanih oz. zahtevanih rezultatov,
glede na izmerjeno stopnjo sicer"nje dejavnosti in realizacije v preteklosti? Pozdravljamo
obstoj in u#inkovitost delovnih "tipendij in Pre"ernovih nagrad, vendar potrebujemo "e
sistem, ki bo nagrajeval po merljivih kriterijih.
10
Odlo#evalci
Uvajanje raznolikosti v manj"inskem delu, ki nima odlo#evalske mo#i, je ustvarjanje iluzije
demokrati#nega odlo#anja. Upo"tevanje ve#je kulturne raznolikosti pri sestavi odlo#evalske
komisije ali pa avtoritativna odlo#itev sta bolj"i re"itvi. V komisijo je nujno potrebno vklju#iti
strokovnjake ve#ih glasbenih zvrsti, tako da bo bolje odra!ala dejanske potrebe splo"ne
publike. V raz"irjanju obzorij pa lahko sodelujejo tudi predstavniki drugih dejavnosti -
arhitekt, pisatelj, re!iser, sociolog….
Sprejemanje kolektivnih kompromisov odlo#evalske komisije vodi v sivino mediokritete in se
gotovo oddaljuje od pojmov “vrhunskost, izjemnost, ustvarjalnost, druga#nost,
raznolikost…”. U#inkoviteje bi bilo, da vsak #lan komisije deli svoj prora#un in tako s svojim
imenom moralno stoji za svojo odlo#itvijo. Tak"ni pristopi so vredni vsaj razmisleka oz.
eksperimentalnega pilot projekta manj"ih razse!nosti, po katerem bomo lahko bolj jasno
govorili o njegovi u#inkovitosti.
Vsekakor je potrebna ve#ja raznolikost zastopanih zvrsti pri sestavi komisije za odlo#anje o
pravicah do pla#ila socialnih prispevkov iz dr!avnega prora#una.
V strokovne svete javnih zavodov naj bodo imenovani tudi predstavniki NVO.
Kriteriji
a.) Merljivi kriteriji
naj se jasno odvojijo od subjektivnih ocen:
• koli#ina repertoarja,
• izvedeni projekti
• prejete nagrade v Sloveniji
• prejete nagrade v tujini
• "tevilo publike in "tevilo nastopov po Sloveniji (fotografija publike lo#uje med 10,
100 in 1000 poslu"alci)
• "tevilo publike in "tevilo nastopov v tujini (fotografija publike lo#uje med 10, 100 in
1000 poslu"alci)
• "tevilo javnih predvajanj
• uvajanje sledenja razvoju projektov, ki so bili podprti kot ‘promocija slovenske
glasbe’. Koliko pogodb je podpisanih? Koliko gostovanj realiziranih? Kdo je dosegel
finan#no samostojnost?
• objavljene strokovne kritike,
• namen vsebine zapolnjuje prazen prostor (regijsko, !anrsko, deficitaren poklic).
• zastopanost nove produkcije nove v projektu
11
b.) Vlaganje v produkcijo - Vpra"ati se je potrebno o smiselnosti vlaganja v programe, v
projekte, v cikle, v spektakle in ne v produkcijo, ki bi dobro podprta posledi#no sama
spodbudila finan#ni obtok in spektakel. Vlaganje v produkcijo oz. proizvodnjo, kar zahteva
preureditev dosedanjih pristopov in prakse, bi stimuliralo mo# produkta, mo# umetnika, ki jo
s svojo popularnostjo izzove marketing. Ve#ja podpora produkciji, torej segmentu glasbenega
sistema, ki dejansko ustvarja, je nujna. Sodobna dru!ba ne more obstajati brez ikon lastne
popularne kulture. Razvoj kulture in umetnosti, dveh klju#nih sestavin dru!benega razvoja
Slovenije kot skladne celote, naj tudi v tem kontekstu vklju#uje skrb ve#ih resorjev.
c.) sodelovanje registriranih samostojnih ustvarjalcev v projektu
5. Izobra"evanje
Povezave kulture s "olstvom se tudi omenjajo v besedilu. Menimo, da bi morali trg glasbene
kulture na eni strani in izobra!evalne institucije na drugi strani "e tesneje sodelovati. Kulturo
in pomen spoznavanja umetnosti je potrebno podpreti v splo"nem izobra!evanju na vseh
stopnjah od pred"olske naprej. Za primer - pred"olska vzgoja zajema veliko glasbe in plesa,
pogosto pa arhivi ne vklju#ujejo dovolj kakovostne doma#e produkcije. V duhu fleksibilnega
zaposlovanja bi bilo nepo"teno skozi javni izobra!evalni sistem spustiti ve# generacij ozko
izobra!enih umetnikov, ki mo!nosti za poklicno ustvarjanje - ob uvajanju raznolikosti vsebin
- ne bodo imeli. Potrebna je tudi pobuda za uvedbo izobra!evanja na tem ve# danes znanih
glasbenih podro#jih. Instrumentov, ki so zastopani v javnem glasbenem izobra!evanju, ne
opa!amo v svobodnem poklicu. To je slabo, ker prav na ponudbi glasbe instrumentov, za
katere imamo najve# izobra!enih glasbenikov, ne dosegamo !eljene raznolikosti. Isto#asno pa
glasbeniki, ki ponujajo raznolike vsebine, nimajo mo!nosti javnega izobra!evanja. Menimo,
da se mora, dokler spremembe ne bodo uvedene po vzoru evropskih dr!av, glasbena "ola
preimenovati v ‘"olo klasi#ne glasbe’, akademija pa v ‘akademija za klasi#no glasbo’. “Pop
kulturo” analiza celo definira tako, da gre za tisto, ki izhaja iz zaloge znanja, ki ni predmet
glasbenega "olskega kurikuluma. Poudarjamo, da je ve#ina repertoarja javnih glasbenih
zavodov prav pop-kultura, ki se je ohranila do danes (ve#inoma iz obdobja romantike, pozne
romantike in romantike 20. stoletja). Ignoranco nesnobovske kulture je potrebno prese#i.
Izobra!evanje bi bilo potrebno raz"iriti na vsa podro#ja, kjer lahko definiramo znanje in kjer
obstaja interes po tem znanju.
12
6. Predlogi za celovitej#o analizo stanja
Ugotovitve o krizi na podro!ju izdaje nosilcev zvoka
Ob mednarodnih primerjavah glede na BDP in prebivalstvo moramo dodati, da se na
fonogramskem trgu tak"ni dejavniki ne upo"tevajo. Prej obratno, saj ravno masovnost
sprejemajo#ega trga v najve#ji meri dolo#a tr!nost fonograma. Cena angle"ko, "pansko ali
slovensko razumevajo#emu trgu namenjenega fonograma pa je za kon#nega uporabnika
enaka. To pojasnjuje razliko med povpre#nim prora#unom produkcije fonograma, ki je v
ZDA 150.000 USD, v Sloveniji pa 3.000 USD. Ameri"ki fonogrami se odlikujejo z visoko
obrtni"ko dovr"enostjo, posneti so v najkvalitetnej"ih glasbenih studijih, z najbolj"imi
glasbeniki in oblikovalci zvoka ter z dovolj #asa, da publika dobi vrhunec njihovih zmo!nosti.
Vodilo slovenskih ustvarjalcev pa je: #im cenej"i studiji s #im manj pla#ane ekipe v
najkraj"em mo!nem #asu. Podobno, kot pri knjigi, bi bilo potrebno razmisliti o uvedbi ni#te
stopnje davka na dodano vrednost na izdelke, ki "irijo slovenski jezik in kulturo.
ZASP (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) – avtor v Sloveniji je po sedanji zakonodaji
razlastninjen in, kot edinstven predstavnik zahodne dru!be, nima pravice sam postavljati
pogojev za uporabo svojega dela, temve# to po#ne dr!avni ‘Svet za avtorsko pravo’.
Predlagamo in zahtevamo prenos vseh pristojnosti za izvajanje ZASP-a na Ministrstvo za
pravosodje. Pravica avtorja je #lovekova pravica in konflikt interesov, ki prepre#uje njen
razvoj, ne obstaja samo znotraj Ministrstva za gospodarstvo, ki skrbi za najve#je komercialne
izkori"#evalce avtorstva, ampak tudi na Ministrstvu za kulturo. Javni zavodi so namre# velik
uporabnik za"#itenih avtorskih del, le v malenkostni meri pa so javni zavodi tudi naro#niki
novih avtorskih del.
Nadomestila za privatno reproduciranje - Zaradi nesmiselnih zapletov in zavla#evanj pri
podeljevanju dovoljenja, se nadomestila za privatno reproduciranje trenutno sploh ne
pobirajo. Problem je tudi v kroni#ni zastarelosti Uredbe Vlade RS. Razmisliti bi bilo potrebno
o prenosu pristojnosti ter bolj u#inkovitih postopkih.
Internet - Ponudba interneta je velik posel, za kar sta v najve#ji meri zaslu!ni glasbena in
filmska industrija, katere produkti se nemoteno pretakajo po mre!i. Kdorkoli se okori"#a z
delom drugega mora svoje koristi deliti. Ne samo uvozniki praznih CD-jev, ampak tudi
ponudniki interneta imajo moralno dol!nost vsaj delnega povra#ila izgub industrije, od katere
!ivi njihova dejavnost. Omogo#anje dostopa do avtorskih del prina"a velike gospodarske
koristi, ki se morajo vra#ati tudi tistim, ki so avtorska dela ustvarili. Potrebne so spremembe
ZASP.
13
Javna izposoja in knji"ni!no nadomestilo - Medtem, ko slovenski skladatelji in tekstopisci,
prejemajo knji!ni#na nadomestila, so pevci in instrumentalisti brez vsakih pravic. Nepotrebno
diskriminacijo umetnikov na prvo in drugo razredne dr!avljane bi najenostavneje odpravila
sprememba Pravilnika o izvajanju knji!ni#nega nadomestila (UL "t. 42, 23.04.2004).
Zvo!no onesna"enje - V Sloveniji je prakti#no nemogo#e najti gostinski lokal, trgovino,
frizerja, taksista ali parkirno hi"o, brez zvo#nikov. Stanje je ob#asno karikirano v starem delu
Ljubljane ali v trgovskih centrih, kjer lahko u!ivamo, oziroma trpimo, v kaoti#ni poliritmiji
razli#nih glasbenih podlag. Vsesplo"ni glasbeni hrup, neprimeren izbor glasbe in neprimerna
glasnost, zmanj"ujejo pomen in dojemanje glasbe.
Trditve, da so tarife za predvajanje glasbe previsoke, nimajo nobene realne osnove. Statistike
o potencialnih uporabnikih ne obstajajo, ker uporabnikov, ki si ne bi mogli privo"#iti pla#ila
avtorskih nadomestil, ni. Za doseganje velikih koristi lahko glasbo predvaja kdorkoli, ki pla#a
malenkostno nadomestilo. $e se bo svobodni umetnik odlo#il postaviti tako visoko ceno, da
je nih#e ne bo pla#al (glasba je zvok prekaljen v ti"ini), mu pustimo “umreti” in se ob tem ne
okori"#ajmo. Svoboden je, kdor se lahko moti in svoje napake pla#uje sam. Kdor svojemu ne
sme postaviti previsoke cene, nima niti tr!ne svobode niti zasebne lastnine.
Spremembe ZASP, ki bodo glasbi vrnile pravo ceno, so nujne, #e se ne !elimo utopiti v
poplavi histeri#nega posiljevanja s cenenim glasbenim hrupom.
Radiodifuzija Slovenija ima - glede na velikost teritorija in vi"ino BDP - izjemno veliko
"tevilo RTV postaj in programov. Ker slovensko gospodarstvo ne zmore takih vlo!kov v
ogla"evanje, kakr"ni so v drugih dr!avah EU, je finan#no stanje v slovenski radiodifuziji
neprimerljivo z npr. Finsko. Posledi#no so tudi zmo!nosti pla#evanja avtorskih nadomestil
te!ko primerljive.
Pogajanja z zdru!enji RTV postaj so te!avna, ker je delovanje zdru!enj obremenjeno z
konkuren#nimi boji med #lanstvom. RTV postaje so si precej razli#ne po lastni"kih
strukturah, organizacijskih povezavah in zlasti po na#inih in vi"inah financiranja, zato se ne
morejo uskladiti o primernosti kriterijev dolo#anja tarif. Osnovni kriterij “obstoje#a
konkuren#na razmerja med uporabniki” ostaja nedolo#en predvsem zaradi aktivnosti tistih, ki
zavzemajo ve#ji tr!ni dele!, in bi morali pla#evati tudi vi"ja nadomestila.
Tarifa, ki bi najbolje odra!ala interes javnosti (RTV postaje u!ivajo koncesijo nad javnim
dobrim frekven#nega prostora in morajo zato spo"tovati javni interes), bi imela samo dva
osnovna parametra: potencialno "tevilo poslu"alcev in obseg ekonomskega programa.
Programi, ki svojo publiko zasipajo z EPP, bi morali pla#evati ve#. Programi, ki nimajo
reklam in sponzoriranih oddaj, pa bi pla#evali malenkostni pav"al. $eprav je tak sistem
izvedljiv, natan#no merljiv, ohranja konkuren#na razmerja in je splo"no dober, je za
14
predstavnike radiodifuzije nesprejemljiv. $emu? Poznavalci trdijo, da je nepreglednost
obsega EPP nujna za “pranje denarja”, kjer podjetja v dr!avni lasti pla#ujejo nikoli
predvajane oglase, podjetja zasebnikov, ki so “blizu odlo#evalskih politikov” pa u!ivajo
predvajanja nikoli pla#anih oglasov.
V ZoM je nujna sprememba na#elno zgre"ene retorike: namesto zahtev za »obvezni dele!
slovenske glasbe« raje razpravljajmo o »dovoljenem dele!u tuje glasbe« v nacionalnih,
regionalnih in lokalnih programih, ki jih ustvarjajo prejemniki prora#unskih in drugih javnih
sredstev. Predlagamo tudi, da se sredstva »Sklada za medije« delijo glede na objektivno
merljive parametre javnega interesa:
– obseg EPP programa
– glasbena raznolikost preko razmerja doma#e in tuje glasbe.
Tuja kultura je vedno dobrodo"la dopolnitev doma#e kulture, nikoli pa ne sme postati njeno
nadomestilo.
Ker kultura ni navadno tr!no blago, je posebno pozornost vredno posve#ati trenutni radijski
realnosti. Z zni!anjem kvot obveznega dele!a doma#e glasbe v javnih in komercialnih
radijskih (in uvedba kvote za televizijske postaje), je bil spro!en buren javni odziv (ZMed).
Razlogi za zmanj"anje kvot so do danes uradno neznani. Brez upo"tevanja strokovnih
sociolo"ko-kulturolo"kih raziskav in mnenj, se sloni na uredni"ki avtonomiji, ki pa ne
upo"teva odnosa svoboda-odgovornost. (Za)govor uredni"ke svobode (radiev), se
kontinuirano spretno sprevr!e v ena#enje (zasebnikove) tr!ne svobode, z ustvarjalno oz.
uredni"ko svobodo in z svobodo poslu"alca. Kar ustreza obliki argumenta. Poleg drugih te!av,
je, zaradi nespretnega podeljevanja frekvenc v preteklosti, "tevilo radijskih postaj zelo veliko,
vsebinska radijska pluralnost pa je na alarmantno nizkem nivoju. Nujna bi bila analiza po
regijah v zagotavljanju pluralnege medijskege slike in posledi#no uravnavanje !anrske
raznolikosti, z nadaljnim vklju#evanjem radiev posebnega pomena.
Dr!ava je nosilka javnega kulturnega interesa in zdi se, kakor da pojenja zavedanje, da so
RTV frekvence javna in ne zasebna lastnina.
RTV Slovenija – %elimo si, da bi v programih RTVS, lahko sodelovali ustvarjalci iz vseh
socialnih okolij. Tipi#en primer zlorabe polo!aja RTVS je razpis za “Slovensko popevko”, ki
zahteva sodelovanje le tistih, ki si lahko privo"#ijo ljubiteljsko – zastonjsko – dejavnost in se
lahko odpovedujejo svojim pravicam brez vsakega protipla#ila. Izklju#no osebna oziroma
nikakr"na investicija v pogoje dela, od katerega ima najve# koristi program RTVS, gotovo ne:
– zagotavlja kakovostne razvedrilne vsebine za vse starostne skupine;
in "e bolj gotovo ne:
15
– predstavlja in promovira slovensko kulturo, spodbuja kulturno ustvarjalnost ter
svobodo umetni#kega ustvarjanja in zagotavlja ustvarjanje, poustvarjanje ter
posredovanje umetni#kih del.
Zato predlagamo, da MzK od RTVS zahteva razpisovanje pogojev, ki bodo omogo#ili
promocijo tudi poklicne - in ne zgolj ljubiteljske – kulturne dejavnosti.
RTVS – ZASP - Pogajanja med kolektivnimi organizacijami in RTVS potekajo v nemogo#ih
okoli"#inah, saj Zakon o RTVS zapoveduje uporabo repertoarja, s #imer javni zavod nima
svobode izbire. Kolektivne organizacije so v "e slab"em polo!aju, ker nimajo druge mo!nosti
kot sprejeti ponujeno. Verjetno so v najslab"em polo!aju sodi"#a, kadar morajo odlo#ati v
sporu dveh z zakonom vezanih monopolistov. Za preseganje zapletov bi bilo najbolje, #e se
uvede “zakonita licenca” in dele! RTV naro#nine, ki naj bi pripadal kolektivnim
organizacijam, predpi"e tisti, ki predpisuje vi"ino RTV prispevka.
Obravnava komercialnih prihodkov RTV Slovenija mora biti enaka obravnavi prihodkov
drugih udele!encev na trgu. V nasprotnem primeru bi izvajanje avtorske pravice ru"ilo
konkuren#na razmerja. Tu se spet postavlja vpra"anje o legitimnosti komercialnega delovanja
javne RTV, vendar je to !e druga politi#na razprava.
ZKP RTV Slovenija
ZKP RTV Slovenija izvaja zalo!ni"tvo, proizvodnjo, uvoz, distribucijo in prodajo, ki dale#
presegajo okvir delovanja v javnem interesu. Civiliziran svet ne pozna primera, kjer bi
monopolna nacionalna RTV imela svojo zalo!bo, ki bi se na trgu prosto ukvarjala s #imerkoli.
Javni zavod ustanovljen tudi zato, da – predstavlja in promovira slovensko kulturo, spodbuja
kulturno ustvarjalnost ter svobodo umetni#kega ustvarjanja in zagotavlja ustvarjanje,
poustvarjanje ter posredovanje umetni#kih del; z ru"enjem konkuren#nih razmerij na
svobodnem – !e tako in druga#e nero!natem trgu masovne kulture - onemogo#a delovanje
zasebnih ponudnikov fonogramov, kar je v o#itnem nasprotju s samim namenom ustanovitve.
Zakon o prepre#evanju nelojalne konkurence: … Zlorabo prevladujo!ega polo"aja pomenijo
zlasti: ... – uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi sopogodbeniki, !e je s
tem sopogodbenik postavljen v konkuren!no slab#i polo"aj;
ZKP ima prav gotovo ob#utno bolj"i polo!aj od zasebnih proizvajalcev fonogramov. ZKP ima
bolj"e mo!nosti za financiranje. ZKP si je, v primerjavi z ostalimi, zagotovila tudi bolj"e
mo!nosti za nakup posnetkov, saj jim izvajalci predajajo posnetke pod finan#no slab"imi
pogoji, kot bi jih postavili zasebnikom, ker namesto pla#ila raje dobijo reklame, ki jih ZKP
objavlja na nacionalni RTV pod ugodnej"imi pogoji kot ostali (neobdav#ene kompenzacije in
posebni popusti), in vme"avanja v uredni"ko politiko RTV (izborne komisije ipd.).
16
Z vsemi ugodnostmi, ki jih ima ZKP kot del RTV Slovenija, je na majhnem slovenskem trgu
pri"lo do nevzdr!nega polo!aja. Tisti redki tr!no uspe"ni izvajalci, ki snemajo za druge
zalo!be ali v samozalo!bi, te!je dobijo prostor v rednem programu nacionalne TV. Marsikdo
lahko dobi TV promocijo, ki je nujna za prodor na trg, le v EPP (seveda, #e jo pla#a s pravim
denarjem).
Menimo, da so zakoni jasni in dejstva tudi in zato predlagamo:
- Razbitje koncentracijske verige nacionalna radiotelevizija - tr!no glasbeno zalo!ni"tvo.
- Javna licitacija obstoje#ega kataloga pri kateri morajo imeti njegovi ustvarjalci posebne
ugodnosti.
- Ukinitev ZKP RTV Slovenija – Tudi zalo!ni"tvo interne produkcije orkestrov in zborov
RTVS ter “netr!nih” izdaj, katere podpira Ministrstvo za kulturo, bi bolje opravljali zasebniki.
EU sredstva
Na nivoju EU bi bilo potrebno razmisliti o subvencijah v podporo manj"im kulturam,
podobno, kot je to urejeno za kmetijstvo.
Slovenija naj si prizadeva po"rpati tem ve# sredstev iz EU.
7. Pogoji za uveljavljanje pravice do kulture
Pravica do kulture zajema tudi pravico do lastne identitete, do lastnega jezika in
izobra!evanja, pa tudi do kulturne dedi"#ine. Posameznik se identificira z dedi"#ino prostora,
v katerem !ivi, to dedi"#ino lahko prepoznava in razume kot del svoje identitete na ravni o!je
skupnosti, naroda in podobno.
O jeziku in glasbeni kulturi – V dr!avnem nacionalnem interesu je, da se celostno skrbi za
slovenski jezik. Posebno pozornost je kulturna politika dol!na posve#ati vsej !anrsko
mnogoteri doma#i glasbeni produkciji, kot eni izmed glavnih nosilcev jezka. Jezik je v glasbi
sredstvo za izra!anje umetni"kih sporo#il, hkrati pa je eden glavnih simbolov slovenskega
naroda in dr!ave. Zavzeta skrb za jezik je tako potrebna na vseh vitalnih sporazumevalnih
podro#jih v tujini, predvsem pa doma. Tako je nujno podpiranje doma#e glasbene produkcije. Ne
glede na jezik izra!anja, tema vredna raziskovanja, je vsa doma#a produkcija aktiven nosilec
doma#e kulture. Na mestu bi bila ve#ja prizadevanja za take spremembe v doma#i in zakonodaji
Evropske unije, ki bodo omogo#ale prakti#no uveljavljanje pravice do lastne kulture v odprti tr!ni
dru!bi, predvsem pa spo"tovanje in soustvarjanje pogojev za glasbene ustvarjalce doma. Kulturo
in umetnost naj se vklju#uje kot komponenti dru!benega razvoja v vse razprave o razvoju in
razvojne na# lalala

e.
17
Kultura, umetnost in jezik so v tesni povezavi. Mnogotera glasba z veliko mo#jo nosi jezik in ga
urjuje dnevno. &irom sveta – pop glasba "e posebej, filmi, nanizanke, kulturna produkcija kot
celota. Na tem mestu je pomemben razmislek o kulturolo"kem vsakdanu, o nas in ostalih
atmosferah po Evropi, torej razmislek o dejstvu, da imajo Italjani, Francozi in Nemci
sinhronizirane televizijske programe. Slovenskim jih nimamo, ni# hudega, vendar vplivno
dejstvo, kar na dnevno utrjevanje jezika in produkcijo lastne ustvarjalnoti, vpliva zavestno in
podzavestno, predvsem pa dnevno.
Neenakomerna pozornost mnogoterim glasbenim kulturam, predvsem subkulturi - V preteklih
desetletjih so se razvile in okrepile subkulture – !anri oz. !aner, ki je med drugim definiran v
samoraslosti, lastni izraznosti in entiteti. Nacionalni program za kulturo naj na deklaratorni in
konkretni ravni vklju#uje subkulturne glasbene umetnosti. Za normalen razvoj glasbene kulture,
je potrebno gojiti enak odnos do ustvarjalcev iz tako imenovanih visokih kultur, popularnih kultur
in subkultur. Kategoriziranost je dobrodo"la in smiselna v primeru, ko je zaradi nje mogo#e bolje
prepoznavati in vklju#evati v program razli#no aktivno glasbeno produkcijo, predvsem prezrto, na
primer subkulture. Z vpogledom v na"o dosedanjo glasbeno zgodovino, se ka!ejo globine
doprinosa doma#e glasbene kulture in doprinosa umetnikov iz vrst visoke, pop in subkulture.
Uvid v plodovitost, ki se skriva v razli#nih krogih ustvarjalne aktivne celote, je mo!en samo
ob poznavanju "irokega spektra doma#e glasbene produkcije.
Sprememba percepcije realnosti je v smernicah deklarativnih usmeritev dr!ave - predvsem
tistih, ki se nana"ajo na podro#je kulture in umetnosti -, smernice pa se naj za bolj"o realnost,
bolj pribli!ajo operativnim na#rtom dru!benega razvoja in njihovim izvajanjem. Potrebna je
analiza problemov, ki so vezani na normalno ve#!anrsko delovanje. Subkulturno delovanje je
potrebno sistemske pomo#i, kjer se naj upo"teva regijske podhranjenosti in pomo# dosedanji
infrastrukturi (npr. Radio MAR&) ter nadaljni infrastrukturi za postopno omogo#anje ve#je
pluralnosti glasbenih kultur po Sloveniji.
Vsebinska in glasbeno kriti"ka odsotnost v medijih – V glasbeni produkciji primanjkuje
vsebinske obravnave; odnos med umetnikom in kriti#nim strokovnim akterjem, skoraj da ne
obstaja. Korak naprej, je ustanovitev Nacionalnega glasbenega arhiva v okviru redne
dejavnosti Narodne in univerzitetne knji!nice v Ljubljani; kajti dosedanja bogata glasbena
produkcija je razpr"ena po Sloveniji, kar zavira predvsem raziskovalno dejavnost. Prostor za
kulturo, glasbeno kulturo in kriti"ko dejavnost v medijih mora obstajati v #im ve#ji meri, #e
!elimo funkcionalen sistem, prepoznavati bi se morala neprimerna kriti"ka dejavnost in v
opombo in predlog, da ob tem SIGIC in internet ostajata neizkori"#ena re"itev za pomo#
kriti"ki dejavnosti iz podro#ja glasbenih kultur.
18
SIGIC - Cilji SIGIC-a so zagotovitev dostopnosti glasbeno-informacijskih vsebin doma#i in
mednarodni javnosti, podpora je namenjena koordiniranju, zbiranju in posredovanju
informacij o glasbeni umetnosti ter izgradnji baz podatkov, zdru!enih v portal slovenske
glasbe. Kazalci, kot so "tevilo raziskav o slovenski glasbi in glasbenikih, zadovoljiva baza
podatkov in predvsem a!uriranost, niso dovolj upo"tevani. Prav tako Slovenski glasbenoinformacijski
center od svoje ustanovitve ne uresni#uje svojega poslanstva v predstavljanju
vseh glasbenih zvrsti in njihovih predstavnikov, kar se ka!e tako v bazi podatkov, ki so
dostopni preko spleta, kot v napovedi dogodkov. Pretok informacije o dogodkih je v interes
organizatora in odgovornosti SIGIC-a.
Enakomerna razvejenost glasbenih kultur po Sloveniji, kulturni domovi - Posebno pozornost
je v prihodnosti nujno posvetiti cilju, to je sistemskemu spodbujanju raznolike glasbene
ponudbe tudi zunaj prestolnice in ostalih bolj zgo"#enih predelov. Med cilji naj bo analiza in
enkratna ter trajnostna pomo# Kulturnim domovom, natan#neje infrastrukturi Kulturnih
domov. (Opomba: Kulturni dom v Semi#u in Kulturna dvorana v Sevnici se razlikujeta od
Kulturnega doma v Radovljici in Slovenj Gradcu). Prednostne naloge za vzpostavitev
primerne razvejenosti dostojnega koncertnega dogajanja, so podrobna analiza koncertnih
dvoran in (ne)primernosti le-teh, ter #imprej"nja finan#na pomo# infrastrukturi javnih
kulturnih sredi"#. Problemi se mnogokrat pojavljajo na primer v elektri#ni napeljavi -
primerno izvajanje koncertne dejavnosti je v tako v nekaterih lepih, a zapostavljenih zgradbah
ustvarjalcu onemogo#eno, poslu"alec pa je prikraj"an za kakovostno kulturno izku"njo.
Oziraje se na obstoje#a regionalna kulturna sredi"#a, na preteklo zapostavljenost regij, kot so
Savinjska dolina, Zasavje in Koro"ka in na analize o razpr"enosti kulturne ponudbe, kjer naj
se v raziskavo vklju#i tudi javne zavode, naj se poudari pomembno na#elo kulturne politike:
spodbujanje ustrezne razporejenosti kulturnih !ari"# po vsej Sloveniji, vklju#no z obmo#ji, na
katerih !ivijo Slovenci zunaj meja nacionalne dr!ave. Regionalna razdeljenost Slovenije je
osnova za uresni#evanje tega na#ela. Vodstvo pokrajin bi moralo posve#ati vso pozornost in
skrb za glasbeno kulturo, in upo"tevati pogoje za delovanje pri oblikovanju regionalnih
razvojnih programov. Za uspe"eno ohranjanje in razvijanje kulture in raznolikosti, so
prioritetne nalo!be v kulturno infrastrukturo in kadrovski potencial, torej izobra!evanje kadra,
ki spremlja glasbeno produkcijo. Raznolika kulturna ustvarjalnost, razvejena po pokrajinah,
bo v procesu globalizacije lahko eden od osrednjih dejavnikov ohranjanja slovenske
identitete.
Za Sindikat Glasbenikov Slovenije: Bojan Cvetre!nik, Janez Kri!aj, Severa Gjurin
27. april 2011 www.sindikatglasbenikov.si
19
KULTURA IN DR!AVA
(Sre!ko Kosovel, 1925)
Obstoja odnos, ki lahko spravi ta danes nasprotna pojma v sklad. Ta odnos pa je odvisen le
od pojmovanja dr"ave. Kaj je dr"ava, kaj je njeno bistvo, njen namen in njen cilj. Ako si
odgovorimo na ta #tiri vpra#anja, bosta odgovor in odnos "e razvidna iz njih.
Dr"ava je skupina ljudi, ki si urejajo svoje materialne potrebe tako, da lahko !im svobodneje
"ivijo svoji izpopolnitvi, svojim idealom du#e. Torej je bistvo dr"ave sredstvo, ki omogo!a
ljudem du#evno "ivljenje. Zato je njen namen zmanj#evati vse napore v !loveku, ki ga
obra!ajo v golo materialisti!no "ivljenje in njen cilj je socialen: omogo!iti, da se vsak
posameznik raz"ivi in za"ivi tudi pravo resni!no "ivljenje.
Zato je "e iz teh izvajanj logi!no, da je dr"ava sredstvo, ne cilj, da je eo ipso njena oblika
odvisna od zgodovinskega razvoja, relativna; a da se mora izpopolnjevati po
potrebah modernega !loveka.
Prav tako sledi iz teh izvajanj logi!no, da je dr"ava va"en faktor v razvoju !love#ke kulture,
tako reko! njeno mehani!no gibalo, ki pa mora z vedno nara#!ajo!im kulturnim gibanjem
zavzeti !im gibljivej#o in pro"nej#o obliko, da #e vedno deluje v celotnem "ivljenju kot gibalo,
ne pa kot ovira. To nam dokazuje razvoj oblik, od teokracije preko absolutizma do modernega
parlamentarizma.
Toda v tem !lanku ne gre za to. Gre mi za to, da ob relativnosti vseh "ivljenjskih oblik
izka"em i relativnost dr"avne oblike. Kajti !asu neprimerna dr"avna oblika je kakor oklep, ki
!e skrepeni, spomladi po!i. (Primerjajmo modrase)
A kaj je kultura?
A kaj je civilizacija?
Ker je narod primaren, nacija sekundarna, dr"ava terciaren pojav, je jasno, da se narod ne
nacija ne moreta ravnati po dr"avi, marve! narobe. Kajti dr"ava ni cilj, ampak sredstvo.
Kadar se narod zave svoje narodnosti, postane narod — nacija.
Zato kulturna avtonomija ni nikak privilegij ali milost, marve" dol#nost, ki jo mora dr"ava
upo#tevati, !e no!e, da postane njena oblika !imbolj razvoju nasprotna.
Razvoju nasprotne oblike se namre! zru#ijo.
_________________
BORTCHY

http://bortchy.wix.com/bortchy-
https://www.facebook.com/boris.odreitz

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli